Nikoli več ne bo, kot je bilo. Ali pač?

Življenje, kot smo ga živeli, zagotovo ne bo več takšno kot je bilo. A nič nam ne prepoveduje, da čas, ki prihaja ne more biti boljši od tega, ki ga imamo sedaj. Pomembno je le to, da se vsak posameznik sedaj resnično vpraša, kaj je tisto, kar lahko sedaj naredi in spremeni, da si svoje življenja bolje uredi?

Kajti samo od nas, od  nas vseh, ki živimo tukaj na zemlji  bo tudi  v prihodnje odvisno, ali bodo takšni ali drugačni virusi bili tisti, ki nas bodo hromili in nam jemali energijo, zdravje in ne nazadnje tudi naša življenja.

Res je, še vedno bo potrebno delati in ustvarjati, še vedno se bomo morali izobraževati, biti prilagodljivi in seveda tudi živeti kar se da pošteno. Kar je tudi prav. A nič nam ne preprečuje, da se tu pa tam od vsega tempa, ki  je del nas, tudi ustavimo.  Saj ko se mi ustavimo, se ustavi tudi naše telo, pomirijo se naše misli, naš organizem ni več v napetosti in tako je veliko manj dovzeten za vse viruse in bakterije.

To smo zagotovo lahko že sedaj sprevideli v času izolacije. Ne samo zaradi tega, ker smo morali biti doma, se gibati na zraku in se držati navodil. Ampak zato, ker se je naše telo na nek način umirilo. Seveda smo še pod določenim pritiskom, temu ne gre oporekati. Pa vendar si kljub vsemu lahko vsak vzame vedno čas in se umiri .

Sama sem bila pred dnevi priča situaciji pred trgovino, ko sem videla, da so osebe še vedno nestrpne, čeprav smo v karanteni in vemo kako poteka nakupovanje. Res je, vsi smo že nekako naveličani vsega tega kar se dogaja. Pa vendar, z še večjo nestrpnostjo in pritiskom, ter napadom na nedolžne ljudi, zagotovo situacija ne bo nič boljša.

Zato vas tokrat pozivam, da stanje v katerem se nahajamo vsi skupaj omilimo že s tem, da se res večkrat umirimo, si dovolimo da globoko zadihamo in da začutimo svoje telo in življenje,  brez kakršnegakoli pritiska. Da ne podležemo pritisku okolice, tempu ki nam narekuje, da bi vse takoj morali imeti ali narediti, da naše misli niso okupirane le z skrbmi in vsem, kar nas trenutno pesti. Prepustimo svojemu telesu, da se umiri in se na novo uglasi.

Saj na koncu vse veliko lažje dobimo, če se le znamo umiriti, si vzeti čas tako zase, za svoje telo, kot tudi za stvari, ki  jih še moramo postoriti. In se tudi pozdraviti, če začutimo da nas kaj pesti. Pa naj bo to bolečina, ki nam ne da spati, strah ali le nemir, ki se nahaja v nas, pa ne vemo zakaj. Vse to je vzrok, da naše telo in um pešata, da se nam začnejo dogajati neprijetne stvari in da nas velikokrat na koncu situacija pripelje do tega, da ugotovimo, da smo za nekatere stvari že prepozni.

Dragi moji bralci, če si želite takšnega ali še boljšega življenja kot ste ga imeli prej, če si želite zdravja, dobrega počutja in vsega tistega  kar še niste doživeli.  Prosim,  ne začnite po tej  karanteni  na polno živeti s starimi navadami, ki vas uničujejo.

Sedaj je res čas, da vsi  spremenimo svoje slabe  navade, kot so jeza, bes, sovraštvo in hitenje. In se podamo v novo življenje, veliko bolj modri in zavestni, kot smo bili prej. Kajti, ko se vsak kot posameznik izboljša, na ta način  ne pomaga samo sebi, ampak vsem, tudi svetu v katerem živi. 

In ravno to je tisto česar si želimo, a ne.  Boljšega življenja, ne slabšega. In verjemite mi, tudi zdravje vsakega posameznika ima pri tem velik pomen. Čeprav se zdi da ne.

Zato dovolite si biti zdravi, drugačni, vitalni in ponovno polni energije, ki vas bo popeljala v svet v katerega si želite. In zaupajte, tako kot sem zaupala jaz. Saj če se spomnite tete Pehte iz Kekca: »Za vsako bolezen rožca raste.« Res je tako, za vsako stvar se rešitev najde, le poiskat oz. sledit je treba znakom, ki so vam dani. Ti vam nakazujejo, kaj je tisto kar potrebujete.  In to vam bo tudi pomagalo.

Kot so meni pred leti Access Barsi, refleksoterapija, ter vse ostale  tehnike, ki sem jih že preizkusila. Saj sem zaupala in verjela, da se lahko boljše počutim in da lahko poskrbim tudi sama nekaj zase. In sedaj sem resnično hvaležna za to, saj to situacijo v kateri smo, veliko lažje premagujem. In ne obupujem. Ampak verjamem in zaupam.

Zaupajte tudi vi in poskusite. Morda pa boste tudi vi potem, tako kot jaz odkrili, da je svet sedaj veliko lepši kot je bil prej.  

Čaroben pozdrav,

Simona-Dotik lahkotnosti

Vam je prispevek všeč?

Delite ga z ostalimi...

Share on facebook
Share on twitter
Share on linkedin
Share on pinterest