Ni bistvo, kako dolgo živimo, ampak kako kvalitetno živimo

Velikonočni petek je, ko pišem te besede.

Pred nami je eden največjih krščanskih praznikov in obenem konec četrtega tedna karantene, ki se za nekatere preveša že v peti teden izolacije. Tudi jaz sem ena izmed tistih, ki se selim v peti teden karantene in kateri je prepovedano delati z ljudmi ena na ena. Tudi meni je ta karantena začasno odvzela tisti del mene, ki me je v zadnjih letih dejansko postavilo na noge in mi dalo voljo do novega življenja ter me napolnilo z radostjo in novo energijo.

Nenazadnje sem sedaj ostala tudi brez dohodka, tako da  je naša družina trenutno odvisna od moža, za kar sem globoko hvaležna. A temu ne bom sedaj dajala teže, saj verjamem, da se bo vse rešilo v dobro nas, če bomo le vsi verjeli v to.

Skratka, ko sem se danes doma tuširala in bila obenem hvaležna za to, da imam to svojo kopalnico v katero se lahko zatečem in splahnem s sebe vso težo, ki se vsakodnevno nabere ter za toplo vodo ki teče po meni, sem se zavedla, kako se je sedaj svet umiril.

Zavedla sem se, kako se je sedaj veliko ljudi umirilo, predvsem izhajam iz moje soseščine. Veliko mojih sosedov je sedaj veliko bolj umirjenih, na nek način celo bolj veselih kot so bili prej. Nekateri so celo izboljšali svoje medsebojne odnose, si kažejo ljubezen in so se povezali. Tudi pomagajo si bolj kot so si prej.

In ravno to je bistvo našega življenja. Da živimo bolj umirjeno, sproščeno, radostno, ljubeznivo in da smo bolj srečni. Saj če smo srečni smo tudi zdravi. Kajti zdravje sledi sreči, bolezen pa žalosti. To je dejstvo. Priznam, da sem sama bila v preteklosti tako kot večina, ena tistih, ki se na dnevni ravni sooča s stresom, pritiskom službe, sodelavcev, nadrejenih in družbe. Nenehno sem se prilagajala drugim ter jim želela v vsem ustreči. Tudi za ceno mojega zdravja.

No, na žalost sem sama kasneje to tudi doživela. Doživela sem padec celotnega organizma, odpoved določenih funkcij, psihičen zlom, kot tudi odpoved imunskega sistema. Skratka totalen kolaps. Zame osebno kot tudi za mojo družino je bilo takrat, kot da bi  dobila sedaj tale virus. Kakršen koli že je. A predvidevam, da tako hud, kot je bilo takrat tisto zame, ne more biti.

A to se je zgodilo le zato, ker sem se v tistem času nenehno ukvarjala le z enim vprašanjem:

Kako dolgo bom še živela? Kaj, če prej umrem, preden naredim oz. doživim nekaj?

Tako sem sebe kot seveda svoje telo, zaradi prepričanj, ki so nam jih vsadili drugi, pripeljala do točke, ko več ni zmoglo in se je preprosto vdalo. In mi dalo na izbiro dve poti.

Ali se spremenim ali umrem.

In veste kaj? Izbrala sem življenje.

Kako? Na novo sem se resetirala, nisem si dovolila več vplivov drugih in sama sebe kot svoje telo vprašala, kaj je tisto kar mi lahko pomaga. Tako sem spoznala orodja Access Consciousnessa, no če sem natančna takrat Access Barse. Ti so mi posledično dali zagon, da začnem intenzivno uporabljati še refleksoterapijo, katero sem sicer v preteklosti uporabljala le zase. A spoznala sem, da odkar uporabljam te tehnike Accessa in refleksoterapije, kot marsikatere druge  v svojem življenju, se z vprašanjem “Kako dolgo bom živela?” več ne ukvarjam.

Moje bistvo sedaj je: Kako kvalitetno lahko živimo?

Meni nič ne pomaga dobro plačana služba, lep avto, čudovita potovanja itd., če po drugi strani še vedno nisem zadovoljna sama s sabo ter s svojim življenjem in da tako trpi moje telo ter goltam tablete kot bonbončke brez učinka. Namreč, če takrat nisem razumela, da se moram najprej umiriti, očistiti navlake, ki se je nabrala v meni skozi vsa leta v vseh oblikah, se otresti slabih navad, mi tudi zdravniki ne bodo mogli pomagati.

Če verjamete ali ne, večino zdravnikov žal zdravi le simptome, človeka ne obdela celotno. To pomeni, da te ne vpraša, kako živiš, kako se prehranjuješ, s kom živiš, kaj delaš, koliko se giblješ. Za to so specialisti, da to počnejo. Ko pa kot oseba moraš k specialistu pa pomeni, da je marsikatera težava žal že velika, da bi se jo lahko na lahkoten način rešil.

Zato dragi moji, mislim da je tale karantena dobrodošla za vsakogar izmed nas. Sedaj je resnično čas, da pogledamo sami vase, se vprašamo, kaj je res tisto, kar moramo spremeniti, popraviti, izboljšati, odstraniti… Saj kot sem dejala, ni bistveno dolgo živeti, bistveno je kvalitetno živeti.

In kvalitetno lahko živimo le, če se počutimo dobro, smo zdravi, srečni, zadovoljni, ljubeznivi drug do drugega in polni energije. To res velikokrat zahteva malce drugačne prijeme kot smo jih vajeni. A se na dolgi rok izplača. Verjemite mi.

Zato izkoristite sedaj ta čas izolacije, ki nam je dan, da najdete v sebi tisto, kar vam resnično manjka, kar vaše telo potrebuje, brez misli o prihodnosti. In videli boste, takoj bo veliko lažje in lepše.

Morda pa tako vsi dočakamo vsi 100 let? Brez strahu pred virusi? Kdo ve?Kaj vse je še mogoče? Poskusite.

Čaroben pozdrav,

Simona-Dotik lahkotnosti