Kako pa ti pomagaš svojemu otroku?

kako-pa-ti-pomagas-svojemu-otroku-dotik-lahkotnosti
Veliko premalo pa se vsak vpraša, kaj ta trenutek manjka otrokom. Kaj manjka njegovemu ali sosedovemu otroku? Kaj v resnici pogreša njegov otrok, vnuk, nečak, sosedov fant ali punca? Česa sedaj nima in kaj najbolj potrebuje?

Ja, tokrat pa se bom dotaknila teme in skupine oseb, na katere je v tej Covid situaciji veliko ljudi pozabilo.

In če sem odkrita, tudi sama se nisem dovolj zavedala, kaj to pomeni za to skupino, vse dokler tudi sedaj sama ne čutim doma. Kajti vse se vrti okoli nas. Nas starejših. Nas , ki imamo moč odločanja in ki bi »naj vedeli«, kaj je prav in kaj narobe. Vsak posameznik namreč samo razmišlja, kako se on sam počuti, kaj se mu lahko zgodi, kako lahko zboli, kaj njemu manjka, česa nima in za kaj je prikrajšan.

Veliko premalo pa se vsak vpraša, kaj ta trenutek manjka otrokom.

Kaj manjka njegovemu ali sosedovemu otroku?

Kaj v resnici pogreša njegov otrok, vnuk, nečak, sosedov fant ali punca?

Česa sedaj nima in kaj najbolj potrebuje?

In ali mu v tej karanteni res v celoti pomagaš?

Ali mu le pomagaš pri šolskih obveznostih – domačih nalogah in učenju, ga toplo oblečeš, da ga ne zebe, ko gre ven,  mu zagotoviš dovolj hrane, da ni lačen. In poskrbiš da mu računalnik in telefon nemoteno delata, da lahko dostopa do vsebin, ki jih potrebuje za šolo in zabavo?

Kaj pa pogovor? Mu tega zagotoviš dovolj?

Pogovor s teboj ali skupen pogovor z vsemi člani družine, kjer se skupaj s tvojim otrokom pogovarjate o različnih temah. Ne samo o šoli, o tem kaj se trenutno dogaja, kaj bi moral, kaj ne sme, kaj je prav in kaj narobe. Kaj se lahko zgodi in kaj ne.

Res tisti pravi pogovor, ko ti tvoj otrok ali pa tudi vnuk lahko zaupa vse tiste njegove strahove, stiske, skrite želje in tudi to, kdo mu je oz. ji je všeč in kaj posluša in gleda sedaj.

Imaš tak pogovor s svojim otrokom?

V kolikor ga imaš, ti čestitam in te spodbujam, da s tem nadaljuješ.

Če pa tega še ne prakticiraš, pa prosim začni s tem. Tudi če se ti zdi, da tvoj otrok ali vnuk tega noče ali ne želi od tebe. Prej ko slej se ti bo odprl, saj ko bo videl, da si si resnično vzela čas zanj in da si ga voljna poslušati, ti bo z veseljem zaupal. Niti misliti si ne moreš kako.

Kajti ko zadnje dneve poslušam o stiskah otrok, še posebej dijakov, me kar v srcu zaboli.

Še posebej, ker imam doma sama dijakinjo in vem, v kako občutljivih letih je sedaj. In koliko ji pomeni, da se še posebej sedaj lahko pogovori z mano. Kljub temu, da ji velikokrat tudi ni do pogovora in mi reče, da se ji ne da.

Pa vendar je vesela, ko nekaj novega sliši tudi sedaj ali doživi preko Zooma in Tik Toka, to z veseljem podeli z mano oz. vsemi nami doma. In nas vpraša, kaj o tem menimo mi in kako se to njej zdi. In seveda podeli z vsemi nami tudi vse svoje dvome, strahove, ki jo pestijo.

In ta pogovor, draga moja, je v teh »korona« časih  za tvojega oz. za kateregakoli drugega otroka, največje darilo, ki mu ga lahko daš. Ne naprave in igrače, ki jih je sedaj zmeraj več na voljo.

Pa ni pomembno ali je star 6 let ali 16 let. Vsak otrok potrebuje pogovor. Tako majhen, kot velik. In seveda potrebuje tudi to, da je res slišan. Tako kot si to želimo ti in jaz.

Pomembno pa je tudi, da je pogovor o vsem. Naj bo to o vremenu, o ljubezni, šoli, filmih, glasbi, igrah, hobiju… Skratka o vsem, kar mu pride na pamet. Tudi o spolnosti, če ga zanima kaj o tem ali ima o tem kaj za povedati. Skratka o vsem.

Nenazadnje tudi, da se ne pričakuje čudežev od njega, še posebej v šoli . Naj se ga le pusti, da sledi svoji intuiciji in tudi v teh časih naredi »kaj narobe«, samo da bo srečen.

Da ne pade v stisko, paniko in depresijo. Kajti tega je žal zmeraj več. In ko to stanje doseže, ga to spremlja še mnogo let.

Verjemi, vem o čem govorim. Sem bila tam.

Zato te danes v tem mojem, sicer malo daljšem prispevku, še enkrat sprašujem:

Kako pa ti pomagaš svojemu otroku ?

Vprašaj se, če je potrebno si zapiši in si odkrito odgovori.

Verjamem, da ti bo odgovor kmalu dan.

V kolikor pa se je tvoj otrok ali najstnik v teh časih že zaprl v svoj svet, pa se vprašaj še:

– Kaj je tisto, kar  jaz in moj otrok potrebujeva, da ta zid molčečnosti prebijeva?

– In kaj je tisto, kar lahko spremeni to stanje mojega otroka?

 Vesela bom, če boš podelila svoj komentar, kakšen odgovor si prejela.

Do takrat, pa bom mojima hčerkama še naprej pomagala s pogovori oz. govorno meditacijo, kot jim včasih rečemo doma, kot tudi z Access Barsi. Saj jima oboje pomaga, da ne padeta v paniko in popolno blokado.

Lahkoten pozdrav.

Simona – Dotik lahkotnosti

Ne zamudi nobenega mojega zapisa več!

Prijavi se na novice

Share on facebook
Deli koristne vsebine na Facebooku

Sorodni prispevki

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Scroll Up