Česa nas je strah?

Se tudi vam, tako kot meni, dozdeva, da situacija v kateri smo se sedaj znašli ni prva in tudi ne zadnja, ki nas je pripeljala do stanja v katerem smo?

In to je strah. Ja, veliko nas je v takšnem ali drugačnem strahu.

Pa vendar, če pogledamo v preteklost in zgodovino,  je ravno strah tisti, ki na svetu povzroča največ tragedij in gorja. Ni samo virus tisti, ki dela ta trenutek največjo paniko med ljudmi, temveč strah pred tem, kako bomo živeli naprej, ko bo ta virus izzvenel.

Strah, ko samo razmišljamo, kaj če dobimo ta virus. Strah, ko razmišljamo kako bomo živeli v bodoče. Strah, ko mislimo da bo česa zmanjkalo ali da nam nekdo ne bo več mogel pomagati.

Pa je res vse to potrebno? Kako bi bilo, če bi sedaj ta strah nadomestili z zaupanjem, vero v samega vase in z ljubeznijo?

Ja, je že res, da ne smemo biti ravnodušni do tega kar se dogaja. In da je vsekakor  dobro, da se držimo določenih navodil. A zagotovo pa ni potrebno, da sledimo vsemu. Dobro je vedeti, da to kar slišimo in vidimo sedaj od medijev in raznih drugih virov obveščanja, ni ravno nujno, da je primerno za vse in da bo za vse delovalo enako. V kolikor še niste slišali, to kar deluje za vas, ni nujno, da deluje tudi za mene. In enako velja obratno. To kar deluje zame, ni nujno, da deluje za vas.

Sama sem se v teh dneh , ko sem tako kot veliko ljudi doma v karanteni, soočila s tem, da pa vse res ne deluje tako zame, kot bi naj delovalo za druge. Zame zagotovo ne deluje to, da naj sedaj še več časa posvetim temu, da se nekaj novega naučim preko računalnika in spleta .

Pa veste zakaj? Ker mene osebno sedenje za računalnikom ubija. In to že nekaj let. Zato sem tudi zapustila delo v pisarni, ki sem ga opravljala več kot 22 let. Računalnik in sedenje za njim namreč ubija moje telo, moje mišice in nenazadnje, moj um. Ja, je že res da sem sedaj tudi za računalnikom, ko to pišem. Ker pač ne gre drugače. In da sledim marsičemu tudi po telefonu. A tudi to ne odgovarja mojemu telesu. Se nekako zakrči.

Kaj pa pri vas? Se pri vas to tudi dogaja?

Zato se osebno raje kot učenju preko spleta in računalnika posvečam učenju preko knjig in sedaj svoje znanje utrjujem na svojih domačih, ki so mi na razpolago. Pa vendar verjamem, da je vsakomur sedaj dano, točno to kar si res želi, kar zares čuti in pred čemer ne občuti strahu.

Kar pa je moj namen sporočila danes, pa je to, da sem tudi sama prvotno padla v strah in se pridružila vsemu, kar sem tako kot večina »kupila« od drugih. Mislila sem si, da če se bom sedaj naučila še to in ono ter si pridobila še veliko več veščin, bom pa kasneje zagotovo preživela.

Vendar ne, dragi moji. Točno to sem v preteklih dnevih spet začutila. Začutila sem strah. Strah, ki je zaradi vsega tega nastal v meni. Da pa še vedno nisem dovolj dobra in podučena.

Pa kaj mi je? Odlična sem.

Znam veliko stvari, preživela sem že marsikaj, tudi že podobne situacije kot je ta, ko sem ravno tako delala in ne prejemala plače, ter se borila iz dneva v dan. S tem, da takrat še nisem imela vsega tega znanja, ki ga imam sedaj. Pa se nisem predala. Ravno nasprotno.

Vstala sem in se pobrala. In to ne samo enkrat, ampak večkrat v mojem življenju.

In veste zakaj?

Ker sem vedno premagala strah pred neznanim, zaupala v sebe in v ljudi, ki so me obkrožali in ki so mi bili voljni pomagati, ter se polna novih upov podala na novo pot. In to dragi moji, danes jaz prosim vas!

Prenehajte biti sedaj konstantno v nekem strahu. Čeprav vem da ni lahko. Verjemite, uspelo nam bo. Vsem nam. A le, če si dovolite zaupati sami vase, v svoje sposobnosti in te sedaj še toliko bolj pokazati svetu, ter se imeti radi. Vsi smo enkratni, vsak posameznik je unikaten in vsi skupaj lahko sedaj drug drugemu veliko pomagamo. Na različne načine. In tako nam bo tudi uspelo. Da skupaj premagamo in prebrodimo to.

Jaz osebno pa bom sedaj svoj strah raje pretopila v hvaležnost do tega kar že znam in res rada počnem, ter to energijo namenila tudi tistim, ki to sedaj najbolj potrebujejo ter si s tem še bolj krepila ljubezen.

Kaj pa vi? Kako boste vi premagali strah?

Čaroben pozdrav,

Simona- Dotik  lahkotnosti