Celični spomin – Kaj je to?

celicni-spomin-kaj-je-to-blog-dotik-lahkotnosti

»Celični spomin, kaj je to?« me marsikdo vpraša.

No, in da ti odgovorim, v kolikor še ne veš.

Celični spomin je spomin shranjen v vseh naših celicah.

Čeprav je znanost več let bila prepričana, da se spomini shranjujejo v naših možganih, so znanstveniki kasneje, ko so v medicini začeli presajati organe, dobili odgovor, da so spomini ohranjeni v celicah po vsem telesu in ne samo na enem mestu.

Sedaj pa se zagotovo sprašuješ, zakaj ti vse to pripovedujem.

Razlog je sledeči:

Velikokrat se nam v življenju zgodijo kakšne nesreče, travme, zlorabe ali pa le doživimo preveč stresa. In vse to si naše celice v telesu zapomnijo.

In to je lahko tako v glavi, nogah, rokah, trebuhu, kot tudi po celotnem našem telesu. Celice imamo namreč po celotnem telesu. In kot Dr. Bruce Lipton meni so »napačni ukazi« tisti, ki celici naročijo, naj preklopi na stresni odziv, ko tega ne bi smela, napačna prepričanja pa so tista, ki v telesu izzovejo stresni odziv.

Zato je velikokrat od nas samih odvisno, kako se na stres ali travmo odzovemo in nevede pošljemo ukaz našim celicam.

Zato ti v nadaljevanju podam mojo zgodbo, ki se mi je zgodila pred par tedni in izkušnjo, ki sem jo doživela.

Vračala sem se iz enodnevnega potovanja iz morja, kamor sem šla po svojo hčerko, ki je bila na počitnicah pri svoji prijateljici.

In ker do doma nisem imela dovolj goriva, sem v Portorožu zavila na bencinsko črpalko, kjer sem natočila gorivo v avtomobil. Se mi je pa pri točenju goriva zgodila manjša nezgoda.

In sicer to,  da, ko sem zaključila s točenjem goriva,  se mi je snela ročka za gorivo iz nosilca nazaj dol in je padla direktno na avto, nato pa se odbila na mojo desno nogo, na nart.

Sama sicer tisti trenutek nisem začutila nobene bolečine ali kaj podobnega, saj sem gledala avto, ali je hudo poškodovan.

Ko pa sem se odpravila od avta, da plačam gorivo na bencinski črpalki, sem, ko sem stopila na nogo, začutila močno bolečino v desni nogi in sem komajda stopila. In takrat šele sem ugotovila, da sem dobila udarec v nogo.

Na srečo je z menoj bila moja starejša hči, ki je nazaj grede tudi vozila avto, zato sama nisem rabila voziti. Me je pa noga začela zmeraj bolj bolet in prav čutila sem, da mi noga nekako zateka.

A v tistem trenutku sem se spomnila na proces od Access Consciousnessa imenovan Celični spomin in si položila roke na mojo poškodovano nogo ter si ga začela zaganjati. In ga izvajala celotno pot domov, kar je trajalo približno dve uri.

In veš kaj? Bolečina je izginila. In tudi oteklina ni nastala. Kar pa mi je bilo najlepše, naslednje jutro sem se brez bolečin in brez zadržkov lahko podala na svoj 4 km jutranji sprehod, ki ga izvajam vsako jutro po bližnjih hribih.

In to le, ker sem svojim celicam dala pravočasno ukaz, da ne padejo v travmo in bolečino, ampak da svoje stanje vrnejo na isto raven, kot je bilo pred poškodbo.

A ni to čudovito? Pa naj kdo še reče, da si ne moremo pomagati.

Lahko si, le prepričanja, ki jih imamo usidrana v celičnih spominih, je potrebno spremeniti. In jim dati ukaz.

Imaš podobno izkušnjo tudi ti? Vesela bom tvojega komentarja.

Lahkoten pozdrav,

Simona – Dotik lahkotnosti

Ne zamudi nobenega mojega zapisa več!

Prijavi se na novice

Share on facebook
Deli koristne vsebine na Facebooku

Sorodni prispevki

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja